Skip to content

NFS deljena mapa

Učni list 6: Vzpostavitev NFS deljene mape

Namen vaje

Tvoja naloga je, da vzpostaviš omrežni datotečni sistem in razumeš razliko med lokalnim ter omrežnim dostopom do datotek.

Kako brati mikro razlage
  • razčlenitev sintakse — kaj pomeni posamezni del ukaza
  • kaj se zgodi po pritisku Enter — neposredna posledica v sistemu ali omrežju
  • na kaj ukaz vpliva — datoteka, proces ali port
  • kaj pričakuješ kot rezultat — konkretna kontrolna točka

Cilj je, da ne ostaneš na ravni prepisal sem ukaz, ampak prideš do ravni vem, zakaj sem ga izvedel in kaj moram po njem preveriti.

Cilji
  • znaš namestiti NFS strežnik in klienta
  • znaš izvoziti mapo prek NFS
  • znaš priklopiti NFS deljeno mapo na klientu
  • razumeš pomen pravic in možnosti root_squash
  • znaš preveriti trajni priklop prek /etc/fstab
Potrebna oprema in predznanje
  • osnovno delujoče omrežje med strežnikom in klientom
  • razumeš Linux pravice in lastništvo datotek
Teorija v ozadju

NFS pomeni Network File System. Omogoča, da klient uporablja mapo z oddaljenega strežnika skoraj tako, kot da bi bila lokalna.

Za uporabnika je občutek podoben lokalnemu delu, v ozadju pa vse datotečne operacije potujejo po omrežju do strežnika.

To je zelo praktično za deljene domače mape, laboratorijske materiale in centralizirane podatke, vendar zahteva previdnost pri pravicah in varnosti.

Na kaj je treba paziti
  • Ne izvozi cele korenske datoteke sistema. Za laboratorij uporabi namensko mapo.
  • Možnost root_squash je pomembna, ker root uporabnika na klientu preslika v manj privilegiranega uporabnika na strežniku.
  • Če NFS ne dela, vedno loči: ali je problem v exportu, v mreži ali v pravicah datotek?

Kako brati to vajo

Vsak korak ima tri plasti: kaj narediš, kaj ukaz pomeni in kaj se v ozadju zgodi v sistemu ali omrežju. Cilj ni slepo kopiranje ukazov, ampak razumevanje, zakaj posamezni korak obstaja.

1. Na strežniku namesti NFS strežnik

Kaj narediš

Namesti paket nfs-kernel-server.

Ukazi

sudo apt update
sudo apt install nfs-kernel-server -y
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: sudo apt update

  • Razčlenitev sintakse:
  • sudo ukaz izvede z administratorskimi pravicami.
  • apt je upravljalnik paketov na Debian/Ubuntu sistemih.
  • update ne namešča programov; samo osveži lokalni seznam paketov iz repozitorijev.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Sistem osveži lokalne informacije o paketih. Ni še spremembe storitev, ampak priprava na korektno namestitev ali posodobitev.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.

Ukaz 2: sudo apt install nfs-kernel-server -y

  • Razčlenitev sintakse:
  • install namesti navedene pakete: nfs-kernel-server.
  • -y samodejno potrdi namestitev.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Na sistem se namesti nov paket oziroma storitev. Ob tem se pogosto ustvarijo konfiguracijske datoteke, sistemska enota systemd in včasih se servis zažene že sam.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Datoteke: /etc/exports, /srv/nfs/skupna_mapa, /etc/fstab
  • Procesi/storitve: nfs-kernel-server
  • Porti: 2049/TCP
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Paket se namesti brez napake, na koncu pa ni vrstice tipa E: ali failed.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Kaj ta korak pomeni

Paket sistemu doda jedrne in uporabniške komponente za izvoz map prek NFS.

Kaj se dogaja v ozadju

NFS je tesno povezan z jedrom, ker gre za datotečni sistem in ne samo za “navaden” aplikacijski servis.

Kaj moraš opaziti

Po namestitvi je storitev na voljo, a še nima nobenega definiranega izvoza.

Če ne dela, preveri

  • Če servis ne steče, preveri sistemske dnevnike in morebitne konflikte paketov.
2. Pripravi mapo za izvoz in nastavi pravice

Kaj narediš

Ustvari namensko deljeno mapo in nastavi razumno lastništvo.

Ukazi

sudo mkdir -p /srv/nfs/skupna_mapa
sudo chown nobody:nogroup /srv/nfs/skupna_mapa
sudo chmod 2775 /srv/nfs/skupna_mapa
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: sudo mkdir -p /srv/nfs/skupna_mapa

  • Razčlenitev sintakse:
  • sudo je potreben, ker ustvarjaš mapo v sistemskem delu datotečnega sistema.
  • mkdir -p ustvari pot tudi z vmesnimi mapami.
  • Cilj je /srv/nfs/skupna_mapa.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.

Ukaz 2: sudo chown nobody:nogroup /srv/nfs/skupna_mapa

  • Razčlenitev sintakse:
  • Ukaz se izvaja z administratorskimi pravicami. To je običajno potrebno pri strežniških nastavitvah.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.

Ukaz 3: sudo chmod 2775 /srv/nfs/skupna_mapa

  • Razčlenitev sintakse:
  • chmod spremeni dovoljenja nad /srv/nfs/skupna_mapa.
  • Način 2775 določa, kdo lahko bere, piše ali vstopa v mapo.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Kaj ta korak pomeni

Mapa /srv je smiselna lokacija za storitvene podatke. Pravice določajo, kdo bo lahko po mreži bral ali pisal.

Kaj se dogaja v ozadju

NFS ne ignorira datotečnih pravic. Če so pravice napačne, bo klient videl “Permission denied”, četudi je mount tehnično uspel.

Kaj moraš opaziti

Mapa obstaja in ima nastavljene pravice.

Če ne dela, preveri

  • Če uporabiš preozke pravice, klient ne bo mogel zapisovati. Če uporabiš preširoke, je vaja manj didaktična.
3. Definiraj NFS export

Kaj narediš

V datoteki /etc/exports izvozi deljeno mapo za laboratorijsko omrežje.

Ukazi

sudo nano /etc/exports
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: sudo nano /etc/exports

  • Razčlenitev sintakse:
  • nano odpre besedilno datoteko v terminalskem urejevalniku.
  • Odpira se datoteka /etc/exports. Če datoteka še ne obstaja, jo boš ob shranjevanju ustvaril.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Sprememba se še ne zgodi v teku storitve. Najprej spremeniš datoteko na disku; učinek nastopi šele po restartu ali reloadu storitve.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Primer konfiguracije

/srv/nfs/skupna_mapa 192.168.56.0/24(rw,sync,no_subtree_check,root_squash)

Praktičen primer učinka root_squash

Če se na klientu prijaviš kot root in v priklopljeni mapi ustvariš datoteko, strežnik tega ne obravnava kot “pravi root z druge naprave”. Pri root_squash tak zahtevek običajno preslika na uporabnika nobody, zato boš ob neustreznih pravicah hitro dobil Permission denied.

Kaj ta korak pomeni

rw omogoči pisanje, sync pomeni, da strežnik potrjuje zapis bolj varno, no_subtree_check poenostavi preverjanje poddreves, root_squash pa omeji privilegije root uporabnika s klienta.

Kaj se dogaja v ozadju

To je bistvo NFS strežnika: ne izvaža “vseh map”, ampak točno tiste, ki jih izrecno navedeš, in pod točno določenimi pogoji.

Kaj moraš opaziti

V datoteki mora biti ena vrstica za laboratorijsko omrežje.

Če ne dela, preveri

  • Če omrežni obseg ne ustreza tvojemu laboratoriju, klient mounta ne bo smel opraviti.
4. Naloži izvoze in preveri, kaj strežnik ponuja

Kaj narediš

Uporabi exportfs, da strežnik prebere novo datoteko z izvozi.

Ukazi

sudo exportfs -rav
sudo exportfs -v
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: sudo exportfs -rav

  • Razčlenitev sintakse:
  • exportfs ponovno izvozi vse NFS deljene mape.
  • -r pomeni reexport, -a vse delitve, -v podroben izpis.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.

Ukaz 2: sudo exportfs -v

  • Razčlenitev sintakse:
  • Pokaže aktivne NFS izvoze in opcije, s katerimi so deljeni.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Kaj ta korak pomeni

exportfs -rav osveži vse izvoze, -v pa izpiše, kaj je dejansko aktivno in s katerimi možnostmi.

Kaj se dogaja v ozadju

Datoteka /etc/exports sama po sebi ničesar ne izvozi, dokler je ne prebere storitev oziroma exportfs.

Kaj moraš opaziti

V izpisu moraš videti /srv/nfs/skupna_mapa in odobreni omrežni obseg.

Če ne dela, preveri

  • Če izvoza ne vidiš, je težava v sintaksi vrstice ali v branju konfiguracije.
5. Na klientu namesti podporo za NFS

Kaj narediš

Na klientu namesti paket nfs-common.

Ukazi

sudo apt update
sudo apt install nfs-common -y
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: sudo apt update

  • Razčlenitev sintakse:
  • sudo ukaz izvede z administratorskimi pravicami.
  • apt je upravljalnik paketov na Debian/Ubuntu sistemih.
  • update ne namešča programov; samo osveži lokalni seznam paketov iz repozitorijev.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Sistem osveži lokalne informacije o paketih. Ni še spremembe storitev, ampak priprava na korektno namestitev ali posodobitev.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.

Ukaz 2: sudo apt install nfs-common -y

  • Razčlenitev sintakse:
  • install namesti navedene pakete: nfs-common.
  • -y samodejno potrdi namestitev.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Na sistem se namesti nov paket oziroma storitev. Ob tem se pogosto ustvarijo konfiguracijske datoteke, sistemska enota systemd in včasih se servis zažene že sam.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Paket se namesti brez napake, na koncu pa ni vrstice tipa E: ali failed.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Kaj ta korak pomeni

Klient potrebuje orodja in podporo za priklop NFS datotečnega sistema.

Kaj se dogaja v ozadju

Strežnik in klient nimata istih paketov. Eden izvaža, drugi priklaplja.

Kaj moraš opaziti

Po namestitvi je klient pripravljen na mount.

Če ne dela, preveri

  • Če paket manjka, ukaz mount -t nfs ne bo deloval pravilno.
6. Preveri, katere izvoze strežnik ponuja

Kaj narediš

Na klientu uporabi showmount za vpogled v izvoze strežnika.

Ukazi

showmount -e 192.168.56.10
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: showmount -e 192.168.56.10

  • Razčlenitev sintakse:
  • showmount vpraša NFS strežnik 192.168.56.10, katere mape trenutno izvozi.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Posodobi ali preveriš NFS izvoze. To vpliva na to, kaj klienti sploh lahko priklopijo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Porti: 2049/TCP
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Kaj ta korak pomeni

To je hiter preizkus, ali klient sploh vidi, kaj strežnik izvaža.

Kaj se dogaja v ozadju

Pred mountom je smiselno preveriti, ali je strežnik dosegljiv in ali export obstaja.

Kaj moraš opaziti

V izpisu mora biti /srv/nfs/skupna_mapa.

Če ne dela, preveri

  • Če ukaz ne vrne ničesar, preveri mrežo, servis ali požarni zid.
7. Priklopi deljeno mapo na klientu

Kaj narediš

Ustvari lokalno točko priklopa in mountaj NFS deljeno mapo.

Ukazi

sudo mkdir -p /mnt/skupna
sudo mount -t nfs 192.168.56.10:/srv/nfs/skupna_mapa /mnt/skupna
mount | grep skupna
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: sudo mkdir -p /mnt/skupna

  • Razčlenitev sintakse:
  • sudo je potreben, ker ustvarjaš mapo v sistemskem delu datotečnega sistema.
  • mkdir -p ustvari pot tudi z vmesnimi mapami.
  • Cilj je /mnt/skupna.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.

Ukaz 2: sudo mount -t nfs 192.168.56.10:/srv/nfs/skupna_mapa /mnt/skupna

  • Razčlenitev sintakse:
  • mount priklopi oddaljeni NFS vir 192.168.56.10:/srv/nfs/skupna_mapa.
  • -t nfs pove vrsto datotečnega sistema, cilj priklopa pa je /mnt/skupna.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Porti: 2049/TCP
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Priklop se izvede brez napake, v mount izpisu pa vidiš oddaljeni NFS vir in lokalno priklopno točko.

Ukaz 3: mount | grep skupna

  • Razčlenitev sintakse:
  • Prikaže vse trenutno priklopljene datotečne sisteme in izloči vrstice, ki vsebujejo skupna.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Jedro priklopi oddaljeni ali lokalni datotečni sistem v drevo imenikov. Od tega trenutka dostopaš do oddaljenih datotek skozi lokalno pot.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Kaj ta korak pomeni

S tem se oddaljena mapa “pripne” v lokalno drevo datotečnega sistema klienta.

Kaj se dogaja v ozadju

To je osrednja ideja NFS: oddaljen prostor se vgradi v lokalni hierarhični pogled nad datotekami.

Kaj moraš opaziti

Izpis mount mora pokazati NFS mount na /mnt/skupna.

Če ne dela, preveri

  • Če dobiš access denied by server, preveri export in dovoljeni omrežni obseg.
8. Preveri branje in pisanje med klientom in strežnikom

Kaj narediš

Na klientu ustvari datoteko v deljeni mapi, nato jo preveri na strežniku.

Ukazi

echo "NFS deluje" | sudo tee /mnt/skupna/test_nfs.txt
cat /mnt/skupna/test_nfs.txt
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: echo "NFS deluje" | sudo tee /mnt/skupna/test_nfs.txt

  • Razčlenitev sintakse:
  • echo pripravi besedilo NFS deluje.
  • | preusmeri izpis prvega ukaza v naslednji ukaz.
  • tee z administratorskimi pravicami zapiše vsebino v /mnt/skupna/test_nfs.txt in jo hkrati izpiše na zaslon.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.

Ukaz 2: cat /mnt/skupna/test_nfs.txt

  • Razčlenitev sintakse:
  • cat prebere in izpiše vsebino datoteke /mnt/skupna/test_nfs.txt na terminal.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Kaj ta korak pomeni

S tem preveriš, da mount ni samo navidezen in da operacije res delujejo v obe smeri.

Kaj se dogaja v ozadju

Če datoteko vidiš na strežniku, pomeni, da je klient dejansko pisal na oddaljeni disk, ne lokalno.

Kaj moraš opaziti

Na strežniku v /srv/nfs/skupna_mapa moraš videti isto datoteko.

Če ne dela, preveri

  • Če branje dela, pisanje pa ne, je skoraj vedno težava v pravicah ali v root_squash učinku.
9. Nastavi trajni priklop prek /etc/fstab

Kaj narediš

Da bo NFS deljena mapa na voljo tudi po ponovnem zagonu, dodaj vnos v fstab.

Ukazi

sudo nano /etc/fstab
sudo mount -a
Mikro razlaga ukazov

Ukaz 1: sudo nano /etc/fstab

  • Razčlenitev sintakse:
  • nano odpre besedilno datoteko v terminalskem urejevalniku.
  • Odpira se datoteka /etc/fstab. Če datoteka še ne obstaja, jo boš ob shranjevanju ustvaril.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Sprememba se še ne zgodi v teku storitve. Najprej spremeniš datoteko na disku; učinek nastopi šele po restartu ali reloadu storitve.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Poišči en jasen, preverljiv učinek.

Ukaz 2: sudo mount -a

  • Razčlenitev sintakse:
  • Prebere /etc/fstab in poskusi priklopiti vse vnose, ki še niso priklopljeni. To je idealen test, ali je zapis v fstab pravilen.
  • Kaj se zgodi po pritisku Enter: Takoj preveri, kaj se je spremenilo.
  • Na kaj ta ukaz vpliva:
  • Ugotovi, ali ukaz stanje samo preveri ali ga spremeni.
  • Kaj pričakuješ kot rezultat: Priklop se izvede brez napake, v mount izpisu pa vidiš oddaljeni NFS vir in lokalno priklopno točko.
Zakaj je korak pomemben

Če ta ukaz izvedeš brez razumevanja, bo sistem morda na videz deloval, ti pa ne bo jasno, kje iskati napako. Zato po vsakem takem bloku vedno preveri vsaj eno od treh stvari: datoteko, stanje storitve ali omrežni odziv.

Primer konfiguracije

192.168.56.10:/srv/nfs/skupna_mapa   /mnt/skupna   nfs   defaults,_netdev   0   0

Kaj ta korak pomeni

_netdev pove sistemu, da gre za omrežni datotečni sistem in naj ga ne poskuša priklopiti prehitro pred omrežjem.

Kaj se dogaja v ozadju

S tem vidiš razliko med trenutnim mountom in trajno sistemsko konfiguracijo.

Kaj moraš opaziti

mount -a ne sme vrniti napake.

Če ne dela, preveri

  • Če je vrstica v fstab napačna, lahko naslednji boot postane neprijeten. Zato najprej uporabi mount -a.
Preverjanje delovanja
  • [ ] strežnik uspešno izvaža mapo prek NFS
  • [ ] klient vidi export in ga uspešno mounta
  • [ ] datoteka, ustvarjena na klientu, je vidna tudi na strežniku
  • [ ] trajni priklop prek fstab deluje
  • [ ] znaš razložiti root_squash
Vprašanja za razmislek
  1. Kaj je glavna ideja NFS?
  2. Zakaj ne izvažamo kar cele korenske datoteke?
  3. Kaj pomeni možnost root_squash?
  4. Zakaj v fstab uporabimo _netdev?
Dodatni izziv

Ustvari drugo deljeno mapo samo za branje in preveri, da klient lahko bere njeno vsebino, ne more pa vanjo pisati.

Mini povzetek

Po tej vaji moraš znati na kratko razložiti, kaj je vloga servisa vzpostavitev nfs deljene mape v omrežju, kateri proces ali konfiguracija ga omogoča in kako ga preverimo s klienta.