Skip to content

21. Priporočena logika razlage po urah

Bistvo poglavja

To poglavje pomaga razumeti, v kakšnem zaporedju je smiselno razlagati omrežne storitve, da snov deluje kot povezana zgodba in ne kot nepovezan seznam tehnologij.

To poglavje pomaga pri razumevanju, v kakšnem vrstnem redu je smiselno razlagati omrežne storitve, da snov ne deluje kot nepovezan seznam tehnologij. Koristno je za učitelja, hkrati pa tudi za dijaka, ki želi razumeti, zakaj si poglavja sledijo prav v tem zaporedju.

21.1 Najprej problem, nato servis

Namesto: "Danes se bomo učili DNS."

Raje: "Zakaj uporabniki pišejo imena in ne IP naslovov?"
Potem uvedeš DNS.

Namesto: "Danes je na vrsti LDAP."

Raje: "Zakaj je slabo, da ima vsak računalnik svoje uporabnike in pravice?"
Potem uvedeš imenik.

21.2 Vsak servis razlagaj skozi istih sedem vprašanj

  1. Kaj rešuje?
  2. Zakaj ga potrebujemo?
  3. Kako približno deluje?
  4. Kateri so ključni pojmi?
  5. Katere so dobre prakse?
  6. Kateri so tipični problemi?
  7. Kako ga povežemo z drugimi storitvami?

Ta ponavljajoča struktura zelo pomaga dijakom, ker se pri različnih tehnologijah vedno znova srečajo z istim načinom razmišljanja.

21.3 Dijak naj napako doživi

Pri omrežnih storitvah je izjemno učinkovito: - najprej pokažeš delujoč sistem, - nato namerno pokvariš eno stvar, - dijaki opazujejo simptom, - nato skupaj iščete vzrok.

Primeri: - izbriši DNS zapis, - zapri port 443, - daj napačen certifikat, - zamenjaj pravice na skupni mapi, - ustavi backend aplikacijo za reverse proxy, - uvedi napačen čas, - napačno nastavi DHCP gateway.

21.4 Razlikuj med uporabo storitve in upravljanjem storitve

Uporabnik uporablja spletno stran. Administrator upravlja spletno storitev.
Uporabnik odpira skupno mapo. Administrator upravlja pravice, identiteto, dostop in varnost.

Ta razlika je ključna za predmet.