Zaključek

Če želiš dijake zares naučiti omrežnih storitev, jih ne smeš učiti kot ločene pakete za namestitev, temveč kot gradnike infrastrukture.

Najbolj zdrava miselnost je ta:

• DNS pove, kam gremo.
• DHCP pove, kako odjemalec dobi osnovno mrežno identiteto.
• LDAP/AD pove, kdo si.
• Pravice in politike povedo, kaj smeš.
• Web, file in database storitve povedo, kaj uporabljaš.
• TLS pove, ali povezavi lahko zaupaš.
• Firewall pove, kdo sploh lahko pride zraven.
• Backupi in logi pa povedo, ali si administrator ali samo hazarder.

To je bistvo modula Vzpostavitev omrežnih servisov.